|
Od 20. do 22. januarja 2012 je bila v Berlinu na Humboldtovi univerzi skupščina Evropske konfederacije politoloških društev (European Confederation of Political Science Associations ECPSA), ki se je je udeležilo 26 predstavnikov nacionalnih politoloških društev iz Evropske unije, pa tudi Zahodnega Balkana in Ruske federacije. Iz Slovenije sta na berlinsko srečanje odšla predsednica Slovenskega politološkega društva doc. dr. Cirila Toplak in član Izvršnega odbora SPOD izr. prof. dr. Jernej Pikalo, ki se je skupščine udeležil na posebno povabilo nemške predsednice konfederacije prof. dr. Susanne Schuettemeyer.
Na dnevnem redu dvodnevne skupščine je bilo veliko tem, med najzanimivejšimi in najpomembnejšimi pa je bilo stanje na področju državljanske vzgoje v Evropi, o čemer je predaval Jernej Pikalo na osnovi rezultatov raziskovalnega projekta, ki ga je financiral Evropski socialni sklad in v okviru katerega je nastala tudi primerjalna študija o izvajanju državljanske vzgoje v Evropski uniji. Projekt so v letih 2010 in 2011 izvajali sodelavci Katedre za teoretsko politologijo FDV skupaj s projektnimi sodelavci.
Udeleženci skupščine so posvetili precej pozornosti tudi pripravam na prijavo v okviru programa EU Jean Monet, ki bo konfederaciji zagotovil programsko financiranje dejavnosti. Zaradi specifičnih pogojev programa so se odločili za uvedbo progresivnih članarin. Konfederacija je doslej delovala predvsem s finančno pomočjo nemškega in britanskega politološkega društva ter prostovoljnim delom. V preteklih štirih letih od ustanovitve konfederacije pa je bilo izvedenih toliko aktivnosti in se je pridružilo toliko novih članic, da so predstavniki nacionalnih društev naklonjeni finančni podpori konfederaciji, ki se je doslej izkazala kot učinkovit lobi za izboljšanje položaja politologije pri evropskih institucijah in kot forum za primerjanje položaja in sodelovanje politologov na evropski ravni. Naslednji veliki projekt konfederacije bo tako vseevropska študija zaposlitvenih priložnosti diplomantov politologije, katere rezultati bodo pomembno prispevali k odprtosti evropskega trga dela, pomagali pri spodbujanju dijakov k vpisu na študij politologije in k ustanavljanju klubov bivših diplomantov politologije, kjer jih še ni.
Skupščina ECPSA je začela tudi razpravo o skupnem evropskem predmetniku politologije, ki bi olajšal mobilnost študentov in prispeval k jasnejši definiciji discipline. Osnutek evropskega predmetnika je nasledek nabora osnovnih politoloških predmetov, ki ga je pred leti zasnovala asociacija European Political Science Network epsNet, predstavlja pa ogrodje, ki bo poenotilo politološke diplome na evropski ravni po eni strani, po drugi strani pa bo seveda dopuščalo upoštevanje in ohranjanje nacionalnih kurikularnih specifik. Prvi osnutek za razpravo tako zajema šest temeljnih predmetnih področij:
• Politična teorija in zgodovina političnih idej
• Metodologija
• Nacionalni politični sistem
• Primerjalni politični sistemi in procesi
• Politični sistem EU
• Mednarodni odnosi
Med udeleženci skupščine se je razvila zanimiva razprava, ki se bo nadaljevala na nacionalni ravni in nato znova na skupščini ECPSA s ciljem konsenza o evropskem politološkem predmetniku. Slovenski politologi bomo o tej temi predvidoma razpravljali v okviru 23. Politoloških dni od 31. maja do 2. junija v Portorožu, v razpravi pa bodo sodelovali tudi člani Izvršnega odbora ECPSA, ki bo zasedal v teku osrednjega slovenskega politološkega srečanja.
Poročilo sestavila: Cirila Toplak
|